Pretiravanje na eni strani, laži na drugi

Britanski volivci se po besedah Charlesa Granta počasi zavedajo, da vseh podrobnosti o EU nikoli ne bodo razumeli.

Ljudje poudarjajo, da se želijo odločati na podlagi dejstev. Toda kot kaže dosedanji potek referendumske kampanje, so ta pogosto odvisna od tega, katera stran jih podaja.

Britanci bodo 23. junija na voliščih težko sprejeli utemeljeno odločitev o tem, ali si še želijo, da njihova država ostane del Evropske unije. Charles Grant, direktor vplivnega londonskega Centra za evropsko reformo (CER), možganskega trusta, ki zagovarja odprto, navzven usmerjeno in učinkovito EU, se boji, da Unija za mnoge od njih predstavlja prezapleteno vprašanje.

Na končni izid referenduma bo poleg ekonomije in vprašanja priseljevanja po njegovem mnenju vplivala predvsem volilna udeležba. Večja ko bo, večja bo verjetnost, da se Britanci odločijo za obstanek v EU.

Mesec dni loči Britanijo od odprtja volišč. Verjamete, da bo referendumska kampanja vplivala na to, kakšna bo na koncu odločitev volivcev?

Mislim, da bo. Vse od februarja, ko se je kampanja resnično začela, potem ko je premier David Cameron dosegel svoj dogovor o reformi EU, so javnomnenjske raziskave kazale različno sliko. V zadnjem času se je tehtnica rahlo nagnila v prid zagovornikom obstanka v EU. To ne pomeni, da je stvar zaključena, ampak je vse odprto. Struktura volivcev bi lahko omogočila zmago nasprotnikov britanskega članstva. V mislih imam predvsem mlade ljudi, ki v primerjavi s starejšimi mnogo bolj podpirajo obstanek v EU, a so manj motivirani, da odidejo na volišča. Če vzamete to v ozir, trenutna prednost proevropskega tabora ni znatna in lahko [do referendumskega dne] popolnoma izgine. Hkrati se lahko v tem mesecu zgodi še mnogo nepredvidljivih stvari. Turčija lahko odpre svoje meje in begunce spusti v Grčijo, zgodi se lahko nov teroristični napad ... Dogodki, ki jih ni mogoče predvideti, lahko ljudi še vedno prepričajo, da je EU slaba stvar in izvor težav.

Pred zagovorniki obstanka v EU je še precej dela.

Absolutno. Zelo dobro jim gre pri zbiranju podpore gospodarstvenikov, predstavnikov tujih vlad, ki vsi pravijo, da je članstvo v EU za Britanijo dobra stvar. Toda britanski volivci ne bodo nujno sledili nasvetom moških v sivih oblekah. Če hočete motivirati mlajše volivce, potrebujete predstavnike civilne družbe, ženske, znane osebnosti ... – teh jim do zdaj ni uspelo angažirati. Bolj bi se morali usmeriti tudi na pošiljanje sporočil, ki navdihujejo. Toda namesto tega so se doslej odločali predvsem za negativna.

Menite, da je v kampanji preveč negativnosti?

Da in ne. Če smo iskreni, je to dejansko najboljša pot do končne zmage. Večina britanskih volivcev ne mara EU, za obstanek bodo glasovali le, če bodo verjeli, da bi izstop prinesel probleme. Ravno zato mislim, da se je prav osredotočiti na negativno sporočilo. Je pa tudi res, da to ne bo dovolj za vse. Kot sem že omenil, mladi volivci potrebujejo bolj pozitivno sporočilo. To bi moralo biti osredotočeno na teme, kot so podnebne spremembe, zagotavljanje varnosti, zaščita človekovih pravic, širjenje demokracije po evropski celini. Proevropski tabor o teh stvareh za zdaj ne govori.

Katera stran je bolj iskrena v tem, kako predstavlja posledice, ki bi jih brexit imel za Združeno kraljestvo?

Proevropski tabor pretirava, predvsem pri navajanju raznoraznih podatkov, na primer o tem, koliko denarja bi v primeru izstopa izgubila povprečna britanska družina. To ni zelo verodostojno, niti jim ne pomaga. Toda če  proevropski tabor pretirava, še ne pomeni, da laže. Zagovorniki brexita, nasprotno, lažejo že od samega začetka in čedalje bolj. Trdijo, recimo, da Britanija EU na teden plača 360 milijonov funtov, kar je seveda laž, dejanska številka znaša okoli 120 milijonov. Da 60 odstotkov naših zakonov nastane v Bruslju; v resnici jih tam nastane okoli 15 odstotkov. Da se bo Turčija pridružila EU in da se bo v Britanijo v prihodnjih letih priselilo pet milijonov ljudi iz Turčije, Albanije, Makedonije in Srbije. Nobena država, kot vemo, se EU ne bo pridružila pred letom 2020. Boris Johnson in Michael Gove, voditelja evroskeptičnega tabora, o vseh teh stvareh lažeta in niti malo ju ni sram.

Na začetku ste omenili Cameronov dogovor o reformi EU. Je ta sploh imel kakršen koli učinek na referendumsko kampanjo, na mnenje volivcev?

Mislim, da ne, kar je škoda, saj so bile nekatere stvari, ki jih je dobil, čeprav dolgočasne in zapletene, razumne in precej dobre za Britanijo. Cameronu je pri pogajanjih o odnosu med skupnim trgom in območjem evra ter pri izključitvi države iz načela »vse tesneje povezane Unije« uspelo zaščiti britanske interese. Spremembe, ki jih je dosegel, se ne nanašajo le na Britanijo, ampak jih lahko uporabijo tudi druge države, ki lahko po novem interpretirajo končni cilj evropskega povezovanja tako, kot same hočejo. Čeprav te ne spreminjajo same narave EU, vodijo v veliko bolj raznovrstno Unijo. To je zelo pomembno.

Kateri bo torej tisti faktor, ki bo tehtnico na koncu prevesil na eno ali drugo stran? Veliko strokovnjakov pravi, da bo to ekonomija. Da bodo ljudje na koncu glasovali s svojimi denarnicami.

Ključne bodo tri stvari. Ekonomija je glavni argument proevropskega tabora, fokusne skupine kažejo, da na tej točki njihova kampanja tudi vodi. Priseljevanje je glavni argument zagovornikov brexita. Če želite preprečiti prihod novih ljudi v državo, morate izstopiti iz EU. Ta argument je zelo močan in dejansko resničen, če ostanemo v EU, ljudem iz drugih držav članic ne moremo preprečiti vstopa, proevropski tabor pa nanj nima odgovora. Tretji faktor bo volilna udeležba, predvsem to, koliko mladih ljudi bo tisti dan prišlo na volišča. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo Britanija ostala v EU, če bo udeležba visoka. V nasprotnem primeru se bo zgodil brexit.

Bodo britanski volivci 23. junija sposobni sprejeti utemeljeno odločitev?

Mislim, da to ne bo mogoče. Podrobnosti, kako EU deluje, so zapletene. Večina britanskih volivcev se zaveda, da vseh ne bodo razumeli. Veliko jih pravi, da bi se radi odločali na podlagi dejstev, toda hkrati vedo, da sta oba tabora zelo pristranska pri navajanju teh. Zaradi širjenja laži, namigovanj, pretiravanj najvplivnejših britanskih časopisov, ki že desetletja pišejo o tem, kako je Unija vir vseh naših težav, bo precejšen šok, če bodo Britanci na koncu glasovali za obstanek v EU. Problem referendumov je, da ljudje ponavadi ne vedo dovolj, da bi lahko sprejeli utemeljeno odločitev. Tudi zato nisem njihov privrženec. Obstajajo sicer nekatere izjeme, toda načeloma mislim, da je predstavniška demokracija zelo dober sistem. A smo, kjer smo. Premieru ni preostalo drugega, kot da razpiše referendum, in za to ga ne krivim. Če tega ne bi storil, bi to naredil naslednji konservativni voditelj.

Charles Grant, direktor Centra za evropsko reformo.